Opis projekta
Krapinsko-zagorska županija (KZŽ) in Savinjska regija (SR) sta obmejni območji s pretežno podeželskimi značilnostmi, izrazitimi skupnimi prostorskimi povezavami in geografskimi značilnostmi, zato sta območji obeh sosednjih regij izpostavljeni podobnim potencialnim naravnim nesrečam.
Primer nedavne naravne nesreče na tem območju je potres v Zagrebu 3/2020, ki je povzročil znatno materialno škodo KZŽ, čutili pa so ga tudi v SR. Potres je dokazal, kako slaba je bila splošna pripravljenost na takšen izziv. Ob naravnih nesrečah so seveda mogoče tudi nesreče, nastale zaradi »čoveškega faktorja« (npr. letalske nesreče, nesreče vlakov, jedrske nesreče itd.), ki prav tako zahtevajo hiter in spreten odziv nujnih reševalnih služb in zbranost širše javnosti. Zato se skupni teritorialni izzivi odražajo v:
- nezadostni operativni povezanosti služb za nujne primere na čezmejnem območju,
- pomanjkanju skupne čezmejne koordinacije nujnih služb,
- visoki stopnji osredotočenosti služb za nujne primere, a le na področja, za katera so ustanovljene,
- potencial za skupni razvoj, izboljšanje znanj in spretnosti,
- nizka raven obstoječega čezmejnega sodelovanja,
- pomanjkanje sistematičnega čezmejnega partnerstva nujnih reševalnih služb in
- neustrezna pripravljenost širše javnosti za učinkovit odziv med nesrečami in po njih.
Izkušnje s potresi in vse pogostejšimi novicami o naravnih nesrečah v relativni bližini in na projektnem območju, so pokazale potrebo po vzpostavitvi sistematičnega usklajevanja in izboljšanja obstoječega sistema nujnih intervencij, ki bi temeljil na načelih skupnega čezmejnega delovanja. Zagorska razvojna agencija bo kot prijavitelj in vodilni partner skrbela za izvedbo projekta »Nadgradnja sodelovanja in partnerstva nujnih služb Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije – CRO-SI-SAFE«, ki bo sofinanciran v programu čezmejnega sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020 s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V projektu ob Zagorski razvojni agenciji sodelujejo še trije partnerji in osem pridruženih projektnih partnerjev. Projektni partnerji so: Krapinsko-zagorska županija, Razvojna agencija Sotla in Občina Rogatec. Pridruženi partnerji v projektu pa so: Zavod za hitnu medicinu Krapinsko-zagorske županije, Vatrogasna zajednica Krapinsko-zagorske županije, Ministrstvo unutarnjih poslova Republike Hrvatske – Policijska uprava Krapinsko-zagorska, Hrvatska gorska služba spašavanja – Stanica Zlatar Bistrica, Zdravstveni dom Celje, Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Gasilska zveza Slovenije in Razvojna agencija Savinjske regije.
Projekt traje 12 mjeseci odnosno provodi se u razdoblju 1. lipnja 2022. godine do 31. svibnja 2023. godine.
Ukupna vrijednost projekta CRO-SI-SAFE iznosi 739.612,25 EUR, a projekt je sufinanciran sredstvima Europskog fonda za regionalni razvoj u iznosu od 628.670,40 EUR.
Kot že omenjeno, bo projekt CRO-SI-SAFE izveden v programu čezmejnega sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Hrvaška 2014–2020, z glavnim namenom nadgradnje čezmejnega partnerstva nujnih služb in vzpostavitvijo skupnega protokola čezmejne CRO-SI-SAFE ekipe. Tako bomo nadgradili sodelovanje služb civilne zaščite in okrepili pripravljenost za nepredvidene nesreče na območju Krapinsko-zagorske županije in Savinjske regije.
Projekt je pomemben, saj njegova izvedba bistveno prispeva h krepitvi čezmejnih zmogljivosti in zagotavljanju čezmejnih javnih služb za nujne primere, s posebnim poudarkom na podeželskih obmejnih območjih. Neposredni rezultati so:
- vzpostavljena CRO-SI-SAFE ekipa z opredeljenim protokolom sodelovanja
- Poboljšana razina znanja i vještina lokalnih dionika spasilačkih službi
višja raven znanja in veščin lokalnih reševalnih služb.
Glede na to, da bodo ekipo CRO-SI-SAFE oblikovali deležniki iz civilnega in zdravstvenega sektorja ter da bomo v projektu razvil skupni protokol čezmejnega ekipnega sodelovanja, bo izvajanje projektnih aktivnosti vplivalo tudi na dvig kakovosti sodelovanja v zdravstvu in varnostnih služb v primeru nesreč, posebej množičnih nesreč, znotraj projektnega območja.
Glede na to, da je večinski del projektnega območja tipično podeželsko območje, za katero je značilna nekoliko višja stopnja izolacije, si bomo z izobraževalnimi aktivnostmi med drugim prizadevali tudi za dvig stopnje znanja in ozaveščenosti otrok in mladine, žensk na podeželju, starejših in drugih ranljivih skupin. V projektu bomo uredili tudi dve doživljajski sobi za simulacijo množičnih nesreč, ena bo v Krapinsko-zagorski županiji, druga v Rogatcu. Namen doživljajske sobe je izboljšanje pripravljenosti osebja nujnih služb na eni strani, na drugi strani pa animacija in izobraževanje širše javnosti ob in po množičnih nesrečah. Prepričani smo, da bodo obiskovalci sob z doživljanjem skozi VR, nadgradili svoja osnovna znanja ter izboljšali njihove veščine in kompetence pri zagotavljanju nujnih postopanj v primeru nesreč.
